Postavitev družine
Postavitev družine je terapevtski pristop, namenjen razkrivanju skritih dinamik v družini ali skupini, ki škodljivo vplivajo na odnose znotraj le-te. S to metodo je mogoče situacijo ozavestiti in preko tega predelati.
Ta alternativni pristop lahko pomaga ljudem, ki iščejo pot k boljšim odnosom tako, da na svojo situacijo pogledajo z drugačne perspektive, kar prej, zaradi ujetosti v ustaljena prepričanja ni bilo mogoče. Terapevt lahko pristop družinske postavitve ponudi kot reševanje težav, ki jih je težko zdraviti s klasično medicino.
RAZVOJ DRUŽINSKIH POSTAVITEV
Ta alternativni pristop je sredi devetdesetih let razvil nemški psihoterapevt Bert Hellinger. Kot družinski terapevt je bil prepričan, da so člani znotraj družinske matrice energijsko prepleteni.
Po skoraj 50 letih preučevanja vzorcev ljudi s težkim duševnim stanjem, boleznimi, negativnimi čustvi in potencialno uničujočim vedenjem v družinah je prišel do ugotovitev, da obstaja velika verjetnost, da posamezniki te skrbi in probleme nezavedno "prevzemajo" od drugih članov družine z željo, da bi jim s tem pomagali. Izkazalo se je, da s tem dejanjem prevzamejo usodo nekoga drugega in prenehajo živeti svojo.
PREPLETENOST V DRUŽINI
Hellinger je revolucioniral srce in dušo družinske terapije z osvetlitvijo nezavedne in pogosto uničujoče zvestobe znotraj družin. Opazil je, da lahko travmatični dogodki, kot so prezgodnja smrt staršev, brata, sestre ali otroka, splav, zločin ali samomor, močno vplivajo na kasnejše generacije. Zapleteni v nesrečo iz preteklosti, družinski člani pogosto nadaljujejo z vzorci, ki se kasneje kot zdravstveno stanje izražajo v obliki tesnobe, depresije, jeze, krivde, strahu, kroničnih bolezni in neizpolnjenih odnosov.
Ko je Hellinger prišel do spoznanja, kar je poimenoval »Zakon ljubezni«, je s tem opazil, da je treba spoštovati določena načela obnašanja, da bo ljubezen v družini tekla na zdrav način. V nasprotnem primeru pa, ko se ti zakoni kršijo, na primer, ko otrok nevede nosi usodo obeh ali enega od staršev, lahko pa tudi drugih članov iz družinske matrice nastopi trpljenje in nesreča. Hellinger je ugotovil, da ima vsak član naše družine posebno mesto in da ima vsak član popolnoma enako pravico do pripadnosti družinskemu sistemu.
To velja enako za mrtvorojene in splavljene otroke, prav tako za družinske člane, ki se jim je življenje popolnoma ponesrečilo (z našega vidika), ter tudi za člane v naši družini, ki so bili morda zavrnjeni zaradi nemoralnih ali kaznivih dejanj mogoče celo najhujših zlorab. Če je kateri koli član družine na kakršen koli način nespoštovanj, pozabljen, izključen ali zanemarjen, lahko nekdo v poznejši generaciji ponovi njegovo usodo (ki jo zmotno smatra za svojo) s podobnim dejanjem. To pa samo za to, da bi preostalo družino tako spomnil, na izključenega člana. Šele ko priznamo in
spoštujemo težke usode tistih pred nami, je mogoče ponovno vzpostaviti "Zakon ljubezni" in prekiniti verigo tragičnih usod.
Iz izkušenj je bilo ugotovljeno, da sta prav tako zelo pomembna 2 zakona, ki jih je potrebno spoštovati, če hočemo obdržati red v družini ali sistemu, da ljubezen lahko nemoteno teče:
-
Zakon pripadnosti govori o tem, da kdor je kadarkoli pripadal družini je njen član ne glede na njegova ali njena storjena dejanja ali usodo.
-
Zakon ranga govori, da ima prednost tisto kar je prej prišlo v sistem. Tako ima partnerstvo prednost pred starševstvom. Prvi otrok prednost pred drugim, drugi pred tretjim, itd. Potrebno je upoštevati tudi ljubezni do staršev in bratov ter sester, ker so te ljubezni starejše in imajo še vedno moč, kot ljubezni med partnerji. V takih primerih je potrebno sočutje in spoštovanje.
TEORIJA IN TEHNIKE DRUŽINSKIH POSTAVITEV
Pristop v skupini
Družinske konstelacije se običajno odvijajo v skupinah, kjer člani niso v sorodu (razen če prideta na seminar postavitve družine člana družine, ki bi rada pobližje pogledala in razrešila/izboljšala njun odnos). Člani skupine naključno vstopajo v vloge oseb katere predstavljajo v postavitvi. O teh oseban ne vedo ničesar in so jim popolnoma nepoznane, ampak ko se prepustijo procesu, ugotovijo, da so dobili njihove občutke in misli. Pri tem se formira dejanska slika v družini oziroma skupini katere energijske povezave smo hoteli globje pogledati. Tako kar na enkrat pred seboj dobimo dejansko sliko družinskih povezav v določeni družini.
Verjame se, da uporaba drugih posameznikov za zastopanje družine osvetljuje disharmonijo v družini. Hellinger, razvijalec družinskih postavitev, temu občutku povezanosti, ki naj bi ga člani skupine telepatsko čutili, pravi morfogenetsko polje. Oseba, ki postavlja svojo postavitev opazuje od zunaj, da pridobi nov pogled na situacijo. Tudi če težava v postopku ni popolnoma rešena, lahko posameznik, ki jo je izpostavil, še vedno doseže vpogled v težavo, za katero išče pomoč. Največkrat nobeden od
članov v postavitvi, osebe, ki dela svojo postavitev ne pozna, vendar pogosto poročajo o prepoznavanju določenih čustev in občutkov, ki so neposredno povezani s situacijo osebe ki postavlja svojo postavitev. Terapevt lahko občasno člane prosi, da pojasnijo, kaj čutijo, zlasti v zvezi z drugimi družinskimi člani. To lahko osvetli nekatera čustva in relacijske vidike, ki so lahko jasno povezani z obravnavano problematiko.
Rešitev osebi, ki dela svojo postavitev, morda ne bo takoj jasna. Terapevt tekom postavitve predstavnike lahko prestavi in jih občasno prosi, naj glasno izrazijo svoja čustva. Člani se lahko prosto premikajo, dokler ne najdejo položaja ali ne izgovorijo stavkov, ki izražajo občutek ugodja s svojim mestom v postavitvi. Terapevt lahko predlaga predstavnikom, da izgovorijo določene stavke, ter tako razbijejo dosedanja prepričanja in dopustijo vzpostavitev novega reda, kjer ljubezen spet lahko teče.
Individualni pristop
Pri individualnem pristopu, oseba ki želi globlji vpogled v trenutno situacijo in dinamike ki tečejo v ozadju, na začetku zelo na kratko opiše svojo situacijo nato pa je skozi pogovor vodena do trenutkov v življenju, kjer so se zakoni ljubezni prekršili. Oziroma do travmatičnih situacij, kjer so določene blokade nastale.
Oseba ki vodi pogovor na podlagi izkušenj usmerja pogovor in po potrebi postavlja dodatna vprašanja, da skupaj lažje prideta do travmatičnih trenutkov in jih s tem bolj osvetlita. Ko so trenutki ozaveščeni in se oseba ponovno sooči s situacijo, ki je pustila močno sled na duši, ter jo z razumevanjem, spoštovanjem in sočutjem ponovno pogleda, vendar z drugega zornega kota, pride do sprave, pomirjenja in preko tega ozdravljenja situacije. Včasih
oseba, ki vodi pogovor svetuje, da klient glasno ali v mislih izreče določene stavke, ter jih s tem (če želi) tudi notranje sprejme. Tako se ujete energije v njem lažje transformirajo in s tem omogočijo bolj čist pogled na travmatično situacijo. Sedaj oseba na situacijo lahko gleda povsem drugače, in zato v posamezniku ne povzroča več konflikta. Konflikti so v največ primerih na nezavednih nivojih, vendar vseeno kreirajo naše življenje mi pa temu pravimo usoda. Ko jih ozavestimo in transformiramo, se kreiranje našega življenja začne po drugih tirnicah in drugi usodi. Naši usodi.
REŠITEV
Najbolj intenzivne odnose doživljamo v družini in z ožjimi sorodniki. Prav tukaj, v koreninah naše biti, je posameznik pogosto prepleten z usodami drugih oseb iz svoje družine. Te nezavedne usodne prepletenosti lahko delujejo prek več generacij in vodijo k boleznim, osebnim neuspehom lahko pa pripeljejo celo do samomora.
Mi vsi smo prepleteni v ljubezni, ki pa je včasih slepa. Tudi če se ne zavedamo, smo energijsko prepleteni s starši, sestrami, brati ter vsemi, ki pripadajo naši družini. Včasih celo z osebami, ki so usodno vplivali na razvoj dogodkov v družini (vojne). Ker smo nemalokrat povezani s slepo ljubeznijo, ljubeznijo, ki ne vidi, delamo stvari, ki nas od družinskih članov in ljudi, ki so nam blizu oddaljujejo, namesto da bi nas zbliževale. Delovanja iz slepe ljubezni smo se naučili od prednikov, kar pomeni, da
se enaki vzorci že pojavljajo v naši družinski matrici. Ko bolj podrobno pogledamo, vidimo, da so se tudi oni srečevali z enakimi problemi. Če smo se v določenem trenutku odločili, da naredimo vpogled v določeno situacijo s pomočjo družinske postavitve je verjetno čas, da odpremo naše notranje oči ter tako ozavestimo kar smo spregledali in povzroča nered. Ko pogledamo na pretekle dogodke skozi pravila novega reda, se pravi skozi oči ljubezni, ki vidi, predvsem pa s spoštovanjem in sočutjem, nam življenje ponudi možnost, da prenehamo živeti usode naših prednikov in zaživimo svoje, polno življenje. Številni posamezniki poročajo, da so z metodo postavitve dosegli pomemben vpogled v trenutno situacijo in odprli pot za rešitev, vendar zaradi subjektivnega terapevtskega procesa in izkustvene narave metode, terapija družinske postavitve ni pristop, ki temelji na dokazih. Se pa ta metoda vedno bolj uveljavlja kot alternativni pristop k družinskim terapijam oziroma zdravljenju družinskih in drugih sistemov.